Transakcijska analiza (TA)

Kaj je transakcijska analiza?

Transakcijska analiza (TA v nadaljevanju) je teorija osebnosti in sistematična psihoterapija za »osebno rast in spreminjanje«, katero je v poznih 50. letih 20. stoletja razvil Eric Berne (1910 – 1970), ameriški psihiater in psihoterapevt.

V splošnem pa je TA moč opredeliti kot oris psihološke strukture človeka; modaliteto, ki daje osnovo za teorijo komunikacije ter nudi teorijo otrokovega razvoja in posledično razvija teorijo psihopatologije. Posebnost TA je, da jo je moč uporabiti pri zdravljenju vseh vrst psiholoških motenj, od vsakodnevnih življenjskih situacij do težjih psihoz.

TA, med preostalimi psihološkimi pristopi, izstopa po globini svoje teorije in široki ter predvsem pestri uporabnosti. Lahko jo je opredeliti tudi kot sodobno vejo psihoterapije, ki združuje različne teorije, in sicer psihoanalitično, behavioristično ter humanistično teorijo.

Glavni poudarek je na spoznavanju, razumevanju nas, našega doživljanja, čustvovanja, razmišljanja, vedenja – ter na odnosu do nas samih, do drugih okoli nas ter do sveta na splošno.

Dodana vrednost TA je, da je uporabna na različnih področjih, in sicer na svetovanje (counseling), področju vzgoje in izobraževanja, menedžmenta, socialnega dela, sodstva …

TA je moč uporabiti na vseh področjih, kjer je izkazana želja in/ali potreba po razumevanju posameznika, odnosov in komunikacije (Stewart in Joines, 2015). Je orodje, s pomočjo katerega lahko spoznamo sebe, v kakšnem odnosu smo z drugimi, kako se z drugimi povezujemo ter po kakšnem scenariju peljemo lastno življenjsko pot (James in Jongeward, 2012).

Temeljna TA filozofija
  • Ljudje s(m)o v redu (OK).
  • Vsak človek je sposoben misliti. (Izjema: osebe s hudo možgansko okvaro)
  • Ljudje se nenehno odločamo o svoji usodi in kar je najpomembnejše, svoje odločitve lahko tudi spreminjamo.
Cilji v TA

Znotraj TA procesa si, tako psihoterapevti, svetovalci kot tudi klienti, prizadevamo, da kot odrasli in odgovorni posamezniki:

  • dosegamo avtonomnost (na način, da zavestno spoznamo in uporabimo vsa ego stanja),
  • razvijamo intimnost (TA intimnost opredeli kot svobodno izmenjavo potrditev brez ulteriornih (prikritih) transakcij) ter,
  • da si v življenju dovolimo biti spontani in fleksibilni.
Osnovni in ključni pojmi v TA

V TA je najbolj temeljen koncept model ego stanj, ki je opisan tudi kot S O Ot model (Starš / Odrasli / Otrok) oziroma v angleški različici P A C model (Parent / Adult / Child). Med ključne pojme v TA štejemo še transakcije, potrditve (strouke), življenjski scenarij, odpisovanje, redefiniranje, simbioza, reketi, znamkice, igre, avtonomija …

Uporabnost TA

Vsakdo od nas se vsaj enkrat v življenju sreča s situacijo, ko ne vemo kako naprej v življenju, oziroma ali nas odnosi, v katere smo vključeni, osrečujejo? Ali sprejemamo življenje takšno kot je ali se nenehno »borimo z mlini na veter«?

TA nam v veliki večini primerov lahko »ponudi pomoč«, saj ponuja referenčni okvir, ki je razumljiv ljudem in ga večina od nas lahko tudi uporabi v vsakdanjem življenju.

TA nudi sistematični pristop k razumevanju vedenja in temelji na predpostavki, da ima vsak posameznik moč, da se nauči razmišljati »s svojo glavo«, si dovoli izražati čustva in prične sprejemati lastne odločitve. Bern navaja, da je eden izmed pomembnejših ciljev TA »vzpostaviti najbolj odprto in avtentično komunikacijo, kar jih je možno vzpostaviti med afektivnimi in intelektualnimi komponentami osebnosti« (James in Jongeward, 2012, str. 33). V primeru, ko se to zgodi, je posameznik zmožen uporabiti tako razum kot čustva, ne da bi ob tem prišlo do izključevanja enega izmed njih.