1
Grem po cesti.
V pločniku je globoka luknja.
Padem vanjo.
Izgubljena sem ... nemočna.
Pa ni moja krivda.
Celo večnost traja, da najdem pot iz nje.
2
Hodim po isti cesti.
V pločniku je globoka luknja.
Delam se, da je ne vidim.
Spet padem vanjo.
Ne morem verjeti, da sem spet na istem mestu.
Vendar krivda ni moja.
Še vedno traja, da zlezem ven
3
Hodim po isti ulici.
V pločniku je globoka luknja.
Vidim jo.
Pa vseeno padem vanjo ... navada pač.
Oči imam odprte.
Vem, kje se nahajam.
Seveda je moja krivda.
Takoj zlezem ven
4
Hodim po isti ulici.
V pločniku je globoka luknja.
Stopim mimo.
5
Zdaj hodim po drugi ulici.