Ni ti treba biti dober.
Ni ti treba po kolenih
sto milj skozi puščavo, da se pokesaš.
Zgolj dopusti nežni živali, svojemu telesu,
ljubiti, kar ljubi.
Povej mi o obupu, tvojem, in jaz ti bom povedala o svojem.
Medtem se svet vrti naprej.
Medtem se sonce in prosojni dežni kristali
premikajo prek pokrajin,
nad prerijami in globokimi gozdovi,
gorami in rekami.
Medtem se divje gosi, visoko v jasni modrini,
znova vračajo domov.
Kdorkoli si, kakorkoli že osamljen,
se svet ponuja tvoji domišljiji,
te kliče kot divje gosi, rezko in vznemirljivo –
spet in spet oznanja tvoje mesto
v družini stvari.